Forum dan Komunitas Pertanian Indonesia – Agroteknologiwebid Zemjodelstvo počna nezavisno vo različni delovi na svetot, a vklučeni različni vidovi na vidovi. Najmalku 11 oddelni regioni na Stariot i Noviot svet bile vklučeni kako nezavisni centri na poteklo. Divi zrna bea sobrani i jade od pred najmalku 105.000 godini. Svinjite bile pripitomeni vo Mesopotamija, pred okolu 15.000 godini. Rajs e pripitomeni vo Kina pred pomeǵu 13.500 i 8.200 godini, prosledeno so mung, soja i azuki grav. Ovci bile pripitomeni vo Mesopotamija pred pomeǵu 13.000 i 11.000 godini. Od pred okolu 11.500 godini, osum neolitot osnovač kulturi, Emmer i einkorn pčenica, beleno jačmen, grašok, leḱa, gorčliv graor, leblebija i len se odgleduvaat vo Levant. Dobitok bile pripitomeni od divinata aurochs vo pred okolu 10.500 godini oblastite na moderna Turcija i Pakistan. Vo Andite vo Južna Amerika, kompirot e pripitomeni pred pomeǵu 10.000 i 7.000 godini, zaedno so grav, koka, lami, alpacas, i zamorčinja. Šeḱerna trska i nekoi koren zelenčuk bile pripitomeni vo Nova Gvineja pred okolu 9.000 godini. Sorgo beše pripitomeni vo regionot Sahel na Afrika od pred 7.000 godini. Pamuk pripitomeni vo Peru od pred 5.600 godini, i beše nezavisno pripitomeni vo Evroazija na nekoja nepoznata vreme. Vo Sredna Amerika, divi teosinte odomašil na pčenka od pred 6.000 godini.
Vo sredniot vek, i vo islamskiot svet i vo Evropa, zemjodelstvoto e transformirana so podobreni tehniki i difuzija na kultura rastenija, vklučuvajḱi go i voveduvanjeto na šeḱer, oriz, pamuk i ovošni drvja kako portokal vo Evropa po pat na Al- Andaluz. Po 1492 godina, na Kolumbo razmena donese nov svet kulturi kako pčenka, kompiri, slatki kompiri i animizam vo Evropa, i stariot svet kulturi kako pčenica, jačmen, oriz i repa, i dobitok vklučuvajḱi konji, goveda, ovci i kozi vo Amerika . Navodnuvanje, plodored, i ǵubriva bea vovedeni vednaš po neolitskata revolucija i se razviva mnogu podaleku vo izminatite 200 godini, počnuvajḱi so britanskiot zemjodelska revolucija. Od 1900 godina, zemjodelstvoto vo razvienite zemji, a vo pomala mera i vo zemjite vo razvoj, go videl golem kreva vo produktivnosta, kako čovečki trud se zameni so mehanizacija, i so pomoš na sintetički ǵubriva, pesticidi, i selektivno razmnožuvanje. Metodot na Haber-Bosch dozvoleno sinteza na amonium nitrat ǵubrivo na industrisko nivo, vo golema mera zgolemuvanje na prinosite. Moderno zemjodelstvo pokrena politički prašanja, vklučuvajḱi zagaduvanje na vodata, biogoriva, genetski modificirani organizmi, tarifite i subvenciite za zemjodelcite, što doveduva do alternativni pristapi, kako što se na organskoto dviženje. Forum dan Komunitas Pertanian Indonesia – Agroteknologiwebid
Civilizacija beše proizvod na zemjodelski neolitskata revolucija; kako H. G. Vels go stavi, civilizacija beše zemjodelski višok. Vo tekot na istorijata, civilizacija se sovpaǵa vo vselenata so plodni oblasti, kako što se Plodnata polumesečina, a državata formirana glavno vo ograničena zemjodelskoto zemjište. Golemiot dzid vo Kina i limes Rimskata Imperija (granici) demarkacija na istoimenata severna granica na žitni zemjodelstvo. Ovoj žitni pojas preku glava na civilizacii formirana vo Aksijalno doba i povrzani so patot na svilata.
Antičkite Egipḱani, čie što zemjodelstvo zavisi isklučivo na Nil, obožen rekata, se pokloni, i da go izdignat vo golema himna. Na kineskiot carski sud izdade brojni edikti, vo koja se naveduva: Zemjodelstvo, e osnovata na ovaa imperija. Egipet, Mesopotamija, kineski i Inkite carevi se izore ceremonijalna oblasti, so cel da se pokaže ličen primer za site.